Masaža

Prvi dokazi o obstoju masaže izvirajo s Kitajske leta 2696 pr. n. š., kjer je bila masaža terapevtska tehnika za uravnovešenje »qi« (življenjska energija) energije. Qi preveva vsako telo in okolico. Po telesu se razporeja po sistemu nevidnih kanalov, imenovanih meridiani, in tako vzdržuje ravnovesje v telesu. Kitajski način masaže so prevzeli tudi na Japonskem in ga nadgradili z različnimi kombinacijami pritiskanja s prsti – »shiatzu« (shi – prst, atzu –pritisk). »Ayurveda«, kar pomeni »umetnost življenja, pa se je razvila v Indiji.

Ta medicina zajema preproste masažne tehnike in terapije z raznimi zelišči za različne bolezni. Masažo z zelišči in toploto so uporabljala tudi nekatera indijanska plemena, za svoje bojevnike pred borbo in za lajšanje porodnih bolečin pri ženskah. Masaža je bila zelo cenjena in uporabljena v vsakdanjem življenju tudi pri Starih Grkih in Rimljanih. Uporabljali so jo pred in po izvajanju športov, kot nadomestilo razgibavanja med okrevanjem, po kopanju, za zdravljenje astme, prebavnih motenj, sterilnosti in psihičnih težav. V Evropi je masaža zaslovela po zaslugi Šveda Petra Henrika Linga (1776-1839) – švedska masaža, ki se je razširila po vsej celini.